Klopi na kadilski strani dvorišča

Vsa zamišljena je s polnimi rokami (2 kovčka in 2 torbi, + torbica) hodila proti klopcam na kadilski strani dvorišča. Ustavila se je pred klopco in se počila nanjo. Oddahnila si je, ko je imela končno proste roke. Iz torbice je vzela škatlo cigaret in si prižgala eno. Počasi je puhala dim in premišljevala o novi šoli. Upala je, da ji bo tu všeč in, da niso vsi tako zadrgnjeni kot na prejšnji. Komaj je čakala, da spozna nove prijatlje in komaj je čakala prvi vikend. Njena cigareta je bila že skoraj pri koncu. Spustila jo je na tla in jo pohodila. Odločila se je še par minut sedeti tam, saj je bila res utrujena od nošenja vseh teh torb.

@kdorkolii...=)

Poleg Annine klopce je sedelo neko dekle. Anna se ni zmenila zanjo saj je premišljevala o sebi. Ko je dekle kar na enkrat kriknilo njeno ime je mislila, da jo bo kap. Pogledala jo je in opazila, da je to Hanna!! Njena najboljša prijateljica, ki je odšla na drugo šolo.
"Hanna!!!" je zavpila in jo objela z vso močjo.
"Kako to, da sem jaz tukaj?? Kako to da si ti?? To me bolj zanima! Ali nisi odšla na umetniško šolo??? Tudi jaz si nisem mislila, da se bova še kdaj videli," je regljala kot navita. Mislila si je, da je nabolj vesela oseba na tem svetu. Ko je že mislila, da bo na novi šoli vsa osamljena in zaprta vase jo je presenitilo to, da njena najboljša prijateljica obiskuje isto šolo.
Veliko se bo še zgodilo to leto... si je mislila.

"Ahaaa. Zakon!" ji je rekla vsa navdušena. Bila je res neznansko vesela, ko se je njena najboljša prijateljica pokazala na isti šoli kot ona.
"Mene je mami sem poslala, navkljub mojemu nasprotovanju. Ne vem kako me je lahko poslala od doma preden si ti prišla s počitnic!! Zaradi tega sem mislila, da te ne bom nikoli več videla, a zdaj si tu in življenje ne more biti lepše!!" je rekla v smehu. Objela je Hanno.
"Seveda bo veliko bolje sedaj, ko sva skupaj!"
Prižgala si je cigareto in se predala okusu.

"Itaaak, čeprav je na začetku bilo vse bolj zakomplicirano." Zasmejala se je in se spomnila kako se je na začetku upirala tej odločitvi. "Če bi vedela kako sem vedno nestrpno čakala, da se boš pripeljala domov, a se to nažalost ni zgodilo. Pa še nihče mi ni povedal kje si." Zavzdihnila je. Tisti dnevi so bili zanjo kar mučni. "Enkrat skupaj, za vedno skupaj," je rekla in se nasmehnila. To je bil njun skupen moto že od začetka. "Katera smer si torej?"

"Mah, pusti moje starše, res ju ne razumem..." je rekla Anna in žalostno pogledala. Njena starša nista marala Hanne že odkar se je Anna začela družiti z njo. To je Anno res razkurilo, a ni mogla nič.
"Prav imaš, enkrat skupaj zavedno skupaj," je ponovila za Hanno in jo močno objela.
Odgovorila je na Hannino vprašanje o smeri 'študija': "Splošna sem, pa ti?"
Med čakanjem na odgovor se je zagledala v metulja, ki je (v tem mesecu?) letal s cveta na cvet...

"Saj ti pravim, da ju pusti...ne sekiraj se...zdaj nama dolgo ne bosta mogla nič, kajti bova skupaj, same, celo šolsko leto!," je rekla Anna in se nasmehnila. "Med počitnicami, se bova pa že zmenile, da ostaneva tu..." je še dodala in pomežiknila Hanni.
Anna si jo je ogledovala, čisto nič se ni spremenila, še vedno je imela tisti -podobni kot ona- odštekan videz in tako je bila lepa, kot vedno.
Anna je odgovorila na Hannino vprašanje: "Ja verjetno bova skupaj v vilah ja."
"Ne nikogar še nisem spoznala....ti?"

"Seveda mi lahk predstaviš koga," ji je rekla in pomežiknila, s tem je namreč ciljala na fante in punce, za avanture.
"Zdaj morava skovati načrt kako ta stare prepričati, da ostaneva tu med počitnicami..." je rekla in se zlobno nasmehnila do ušes.
Premišljevala je kako ju prepričati, a kadar si je zastavila cilj ji je uspel, skoraj vedno.
"Ma nič se ni dogajalo, ko me ni bilo doma, cel čas sem bila vsa poklapana od žalosti, ker sem mislila, da te ne bom videla nikoli več, potem pa te srečam tu! Joj kako sem vesela! Drugače sem bila pri teti, na drugi strani mesta, prisiljena seveda. Pa ti...kaj si kaj počela?"