Sprehajalna pot

Spet je bil september, spet se je začela šola. Kiki se je vrnila nazaj v svojo ˝staro˝ šolo kjer je lani doživela kar nekaj lepih trenutkov in spoznala nekaj oseb, ki jih ne bi bilo mogoče zamenjati. Dva dolga meseca je uživala ob Francoskih obalah, ampak se je morala vrniti. Nepremišljajoče se je podala v gozd. Razmišljala je o poletju, o Franciji in o starih prijateljih. Pogrešala jih je. Ampak tudi tukaj ima prijatelje. Stopala je po listju, namreč kar nekaj dreves je že odvrglo svoje liste. V ušesa je vtaknila svoje slušalke telefona in hodila naprej. Prve tedne, jo vedno muči domotožje. Med hojo, oz. rahlim tekom je razmišljala o Jess. Bila je njena najboljša prijateljica, sicer sta bili doma vsaka na svojem koncu Zemlje, ampak sta se že videli, morda enkrat ali dvakrat. Pospešila je svoj korak, čeprav se ji ni nikamor mudilo. V gozdu je bilo kar mrzlo in mrzli veter je povzročil, da so Kikini lasje krožili okoli njene glave. Naenkrat je začutila močen udarec in pristala na mokri zemlji. Pogledala je proti tlom, dekleta se je zelo prestrašila. ˝Nič ni.˝ Je tiho rekla Kiki, kar je bilo zelo nenavadno zanjo nato pa je svoje oči preusmerila k dekletu. Zagledala je znane kodre in se nasmejala. ˝Jess!˝ je zakričala in ji vrnila objem. ˝Kaj pa ti tu?˝ Je začudeno rekla, res je da se z Jess že dolgo ni slišala ampak ni lepšega, kot na veliko šolo pride tvoja najboljša prijateljica. Smejala se je in jo še kar naprej objemala, saj ni verjela, da se to res dogaja. Ko je dojela, da je to pravzarav res, se je umirila in postala prava Kiki. Razvajena Kiki. ˝O bog, še zdaj nemorem verjet, da si res tukaj. Toliko vsega se je zgodilo, pa vse bi ti rada povedala.˝ Je dejala in se nasmehnila. Celo poletje je razmišljala, da bi skrivoma odpotovala na Irsko in jo presenetila ampak potem je ta načrt opustila. ˝No, in kaj se dogaja pri vas?˝ Je z radovednostjo v očeh vprašala.

Ugotovila je, da je bila tudi Kiki prav tako prijetno presenečena kot ona sama. Razdalja je bila zanju vedno ovira in to, da sedaj obiskujeta isto šolo, je bilo prav zares srečno naključje! Vrnila ji je objem in se ponovno zasmejala. Kako se ne bi, ko je vendar po več letih spet srečala svojo drago Kiki?
"Tudi jaz ne morem verjeti! Se nisi šolala nekje v Franciji? Ali pa se res že tako dolgo nisva slišali?" se je začudila Jess. "Še dobro, da sva se srečali, zdaj lahko za nekaj časa opustiva internet," je dodala z nasmeškom. Odkorakali sta kakšnih dvajset metrov naprej, do klopce, in sedli nanjo. "Kaj dogaja pri nas? Pravzaprav nič posebnega. Mislim... Oče je skoraj znorel, ko sem mu povedala za svojo odločitev - da se vpišem na Highschool," se je namuznila. Kiki je bila ena izmed prvih ljudi, katerim je zaupala vse o svojem hladnem odnosu z očetom. "A se je s tem nekako sprijaznil. Seveda se je Ashley še dolgo časa trudila, da bi ga prepričala v nasprotno, češ, da je predaleč, pa ji - začuda - ni uspelo." Kiki se je zasmejala skupaj z njo in preplavil jo je val spominov.
Spoznali sta se na neki spletni strani, katere vsebino je pozabila že davno tega. Začeli sta si dopisovati in postali dobri prijateljici. Kmalu sta postali zaupnici in njuno prijateljstvo je postalo eno najboljših in najtrdnejših. Ko je Jess prišla na počitnice v Francijo, sta se srečali v živo in enako se je zgodilo, ko je Kiki prišla na Irsko.
Njene misli je prekinila Kiki. "Spet sanjariš?" še ena izmed Jessinih lastnosti. "Ne," se je nasmehnila. "Spomnila sem se, kako sva se spoznali..." Za nekaj sekund sta bili obe tiho in podoživljali prve ponesrečene poskuse internetnega dopisovanja. Na obraza se jima je zarisal nasmešek.
"Kako pa je kaj pri vas? Se je zgodilo kaj zanimivega? Kakšni fantje morda?" je dodala Jess.

Spet se je začela spominjati Francije, predvsem fanta, kateri je delno kriv, da je ona zdaj tukaj. Tega še Jess ni imela časa zaupati, seveda pa je vedela zanj. ˝Hm.. saj veš... Alex˝ je rekla in na obrazu je dobila rdeče lise. ˝V Franciji ne hodim v šolo predvsem zaradi njega. Sem sem prišla tudi zaradi njega. Vse samo zaradi njega.˝ Povesila je pogled proti tlom. Vedela je, da lahko Jess zaupa vse. ˝Tisto poletje, ko si prišla k meni na počitnice˝ je z nasmehom na obrazom rekla Kiki in preusmerila oči proti Jessini verižici. Še vedno jo je imela, enako kot Kiki iz Irske. ˝No vglaunem ko si odšla... Sva začela. Ampak on ni biu vame, oz. nevem. ˝ Se je zasmejala. Stvari z Alexom so ji še zdaj bile nejasne, čeprau je od tega že dve leti, del njenega srca je še vedno pripadal njemu. Njemu in nikomer drugem. Vsaj dozdaj. ˝No in pol sva se razšla in nisem ga mogla prebolet, če je bil zmeraj zraven mene, zato sem prišla sem.˝ Je pojasnila in iz sebe spustila nekakšen čuden zvok. To jo je presenetilo. ˝In ti.. Je bil kakšen fant v tvojem življenju za katerega še nevem?˝ je smeje dodala in pregnala Alexa iz svojim misli. Ni hotela spet razmišljati, sanjati, vse kar lahko delaš ob belem dnevu o njem. ˝To šolsko leto bo še zanimivo˝ je še dodala in na usta se ji je prikradel nasmešek.

Kiki je bila prav hvaležna Jess, ker jo je objela. objem je potrebovala že kar nekaj let. Čeprau jih je dobila od več oseb, pa vendar niso bili objemi od Jess. ˝Živi tam kot jas. V isti ulici˝ je z nasmeškom rekla Kiki. ˝Michael?˝ Je zmedeno rekla Kiki. Ja bilo je že dolgo časa nazaj, ko sta se z Jess nazadnje v živo videli. ˝Misliš onega z temnimi lasmi?˝ je rekla Kiki, v upanju da ga ni zamenjala. ˝Moški so svinje˝ je odkrito rekla in se nasmejala svojemu stavku, ki je kar dobro držal.
˝Ja, drugi letnik sem, ti pa prvi.˝ Je rekla in se narahlo nasmejala svojim spominom lanskega leta. Lani je bilo drugače, težje, če pa ni bilo tukaj Jess! ˝Izbrala sem plesno - navijaško skupino in pevski zbor.˝ Ter potiho zapela besedilo ˝Baby I love you and I'll never let you go.˝ Njen glas ji je vedno bil v ponos. Imela je velike možnosti, da bi postala pevka, ampak to niso bile njene sanje, tukaj na Highschoolu je bila prav zato, ker je uresničevala svoje sanje o študiju v tujini. ˝Katere si pa ti izbrala?˝ Je radovedno vprašala. Upala je, da je izbrale enake ko ona, ker to pomeni da bosta skupaj. ˝In če neboš kaj razumela me kar vprašaj˝ je malce samovšečno rekla Kiki, saj je lani imela kar dober uspeh. Počasi je vstala iz klopce, saj je veter pihal in nosil nekatere liste po zemlji. ˝Greva na slaščico?˝ Je rekla in namenila lep pogled Jess, kateremu se nihče ne more upreti. ˝Jaz častim.˝ In jo je že potegnila za roko in odpeljala po znani poti do slaščičarne. ˝Sem ti omenila, da sem lani dobila psičko, pravi cukerček je˝ je še veselo rekla in potisnila vrata v slaščičarni, da sta vstopili.

[začni kr pisat v slaščičarni ]