Tribune

Ko se je zjutraj zbudila, se ji ni sanjalo kam bi se dala. Počasi je vstala in se oblekla v stare jeans hlače, ki so bile na robovih že pošteno natrgane, čez tanko majico z napisom RIOT pa je oblekla črno jopo s kapuco. V roke je - prvič po dolgem času - prijela likalnik (za lase) in jih zravnala. Obrobila je oči in se odpravila ven, na svež zrak.
*
Prikorakala je do stadiona in sedla na najvišjo tribuno. Začelo je rositi in kapuco je potegnila čez glavo. Ni se popolnoma zavedala zakaj, a počutila se je nekako... Razočarano. Nad svetom, nad vremenom, nad prijatelji, ki so jo pustili na cedilu in odpovedali žur, katerega naj bi se udeležila... Zavzdihnila je in se naslonila nazaj. Z zaprtimi očmi je ležala in pustila, da ji velike kaplje razmažejo make-up. Tako se je počutila sproščeno kot že dolgo ne.
Nenadoma jo je zmotil znan glas. "Jess? Si to ti?" Leno je odprla oči in se zazrla proti obrazu visokega dekleta, ki je stalo pred njo. Slaba volja je v hipu izginila in skočila je po konci ter dekle stisnila v objem. "Hannah! Kako sem vesela, da te vidim!"

[Hannah. ]

Hanno je zbudil zvok njenega mobilnika. "Prosim?" je rekla na pol v spancu in pri tem bolj glasno zazehala. "Hannah Paris ne reci, da si spala?" Ja, bila je njena mati. "Emmmm.. Seveda, da.." preden je utegnila še kaj reči jo je mama prekinila:"Če bi bila kaj odgovorna bi že zdavnaj vstala, pospravljala in se učila." Hanna je potiho zavzdihnila. "Zakaj pravzaprav kličeš?" Njena mama je bila točno takšna. Najprej jo je okregala, nato pa povedala z kakšnim namenom pravzaprav kliče. "No.. Z Ignaciem sva se veliko pogovarjala.. In sva se odločila, da ti bova dovolila, da boš imela Pinky v vili. Vendar boš morala dobro paziti nanjo in imeti dobre ocene, sicer ti jo bova odvzela."Hanna se je močno razveselila. "Hvala vama. Se vidimo takrat. Adijo!" Prekinila je preden je mami uspelo še kaj povedati. Njeno počutje se je spremenilo in ni morala več poležavati v postelji, zato se je odločila, da bo nekam šla. Nikoli ni natanko predvidevala kam bo šla kot tudi tokrat ne. Oblekla je svojo vijolično trenirko, si uredila obraz ter se naličila.
*
Po nekaj minutah hoje je prišla do velikih tribun, ki so bile poleg stadiona. Opazila je, da je neko dekle že sedi na tribunah in zdelo se ji je zelo znano, zato je nekaj časa jo opazovala, nato ji je pa švignilo v mislih 'Jess'[i]. Z hitrimi koraki se je odpravila do najvišje tribune, nato pa previdno vprašala: "Jess? Si to ti?" Upala je, da se ni zmotila in da je res to njena sestrična. Z olajšanjem je ugotovila, da je to res Jess in vrnila ji je objem. "Kako sem šele jaz. Ne reci, da tudi ti obiskuješ High School?" Na obrazu se ji je prikazal nasmešek. Danes je bil zagotovo njen srečen dan, vsaj zaenkrat.